Človek bi lahko površno rekel, da nam lansko vreme v Bovcu ni bilo naklonjeno. Ampak na srečo tisti, ki radi tečemo daleč, nismo ravno površni. Trudimo se doživljati globlje. Takrat gledamo z večjo hvaležnostjo in smo lažje naklonjeni tudi vremenu. Se vidimo v Bovcu!
Današnji življenski tempo nas nenehno drži pod stresom od jutra, do večera. Rad se “odklopim”. Predvsem zjutraj, ko še vse spi in ni mailov, telefonov… Najraje s tekom. Tam sem sam s sabo, z naravo. Redko katera steza pa z lepoto prekaša to, v dolini Soče. Priporočam vsem.
Strpati vse obveznosti v 24 ur, je včasih prava umetnost, zato še najrajši tečem, saj mi to vzame najmanj časa. Ne štejem se med maratonce, moje distance so tam okoli 10 kilometrov. V Bovcu sem tekla najkrajšo različico in dolina Soče me je res prevzela. Ko tečeš med temi čudovitimi gorami, lahko mirno opazuješ tudi lepo zelene travnike in se sploh ne zavedaš, da loviš sapo in sopihaš proti cilju. Tam si, kot bi mignil...
Ponosna sem, da imam možnost predstavljati dogodek, ki združuje prvinske stvari, ki so pomembne za današnji hiter in moderen način življenja. Tek skozi čudovito naravo s pogledom na mogočne očake, male vasice in smaragdno reko Sočo ter v družbi prijaznih in preprostih ljudi. Vse to združuje Bovški maraton! Tudi letos ga ne bom zamudila, pridružite se mi tudi vi!
Od kadar nekje sredi septembra hodimo na Bovški maraton, je ta podaljšal moje poletje, od katerega se poslovim točno takrat. Z Bovškim maratonom namreč simbolično sprejmem jesen. In ta jesen, ki končno obeta gibanje na nekoliko bolj svežem zraku, se odene v zeleno turkizne odtenke, ki jih po njem v svojem srcu nosim vse do zime.
Druženje, sproščanje in zlitje z osupljivo, edinstveno naravo so samo drobci doživetij, ki nam jih ponuja Bovški maraton. S tekom ob Soči in v sožitju z zelenim si napolnimo življensko energijo, da se laže spopadamo z vsakodnevnimi stresnimi izzivi. Izkušnjo doživetja Bovškega maratona enostavno morate doživeti tudi sami.
